Zakon o vodah-POJASNILA MINISTRSTVA
Zakon o vodah-POJASNILA MINISTRSTVA
5. 5. 2021
Zaposleni
275
Spoštovani,
Ministrstvo za okolje in prostor je pred meseci na pobudo slovenskih občin pripravilo predlog novele Zakona o vodah, katere osnovni namen je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča. Prav tako je pomemben razlog za sprejem novele tudi občutno povečanje sredstev za vzdrževanje vodotokov in poplavno varnost.
Državni zbor je novelo zakona o vodah sprejel 30. marca letos, teden dni kasneje pa je državni svet zavrnil odložilni veto na novelo zakona. Omenjena novela znatno zvišuje obseg sredstev za poplavno varnost in občinam olajšuje urejanje priobalnega pasu, obenem pa zaostruje pogoje za posege na priobalnem pasu. A kljub temu so nekatere civilne iniciative in nevladne organizacije začele zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Ministrstvo za okolje in prostor in predvsem minister mag. Andrej Vizjak se izdatno ukvarjamo s pojasnjevanjem in utemeljevanjem izhodišč novele tega zakona in njegovih posledic za občine. Pri tem pa nekaterih kritik, predvsem neupravičenih in vse pogosteje tudi neargumentiranih kot so npr. kritike, da bodo občine oz. župani podlegli kapitalu in s spremembo občinskih prostorskih načrtov omogočili pozidavo slovenskih vodotokov, ne moremo več braniti sami. Gre za precej hude obtožbe, za katere ocenjujemo, da bi jih lahko verodostojno pojasnile zgolj občine, ki se jih te kritike dotičejo in ne zgolj ministrstvo samo.
Po oceni ministrstva je referendum škodljiv za slovenske vode, saj blokira 17 milijonov evrov, ki smo jih z novelo zakona namenili prepotrebnemu vzdrževanju vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti. Pomemben del državljank in državljanov bo tako še naprej poplavno ogrožen, prav tako njihovo premoženje, čeprav bi njihovo izpostavljenost lahko sedaj močno zmanjšali. Poleg tega pa se zaradi referenduma ohranjajo določbe dosedanjega zakona, ki med drugim na
priobalnem pasu omogočajo tudi postavitev industrijskih objektov, na drugi strani pa občinam otežujejo urejanje priobalnih zemljišč in postavitev prepotrebne javne infrastrukture.
Verjamemo, da bi tudi vaš javni angažma pomembno lahko prispeval k temu, da bi širše javnosti razumele vsebino zakona in predvsem doprinos k varnosti, tako poplavni varnosti kot varovanju pitne vode.
Z lepimi pozdravi,
Janja Pavlin
Ministrstvo za okolje in prostor je pred meseci na pobudo slovenskih občin pripravilo predlog novele Zakona o vodah, katere osnovni namen je predvsem razbremenitev in debirokratizacija slovenskih občin, ki bodo odslej lažje urejale vodotoke in priobalna zemljišča. Prav tako je pomemben razlog za sprejem novele tudi občutno povečanje sredstev za vzdrževanje vodotokov in poplavno varnost.
Državni zbor je novelo zakona o vodah sprejel 30. marca letos, teden dni kasneje pa je državni svet zavrnil odložilni veto na novelo zakona. Omenjena novela znatno zvišuje obseg sredstev za poplavno varnost in občinam olajšuje urejanje priobalnega pasu, obenem pa zaostruje pogoje za posege na priobalnem pasu. A kljub temu so nekatere civilne iniciative in nevladne organizacije začele zbirati podpise za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma.
Ministrstvo za okolje in prostor in predvsem minister mag. Andrej Vizjak se izdatno ukvarjamo s pojasnjevanjem in utemeljevanjem izhodišč novele tega zakona in njegovih posledic za občine. Pri tem pa nekaterih kritik, predvsem neupravičenih in vse pogosteje tudi neargumentiranih kot so npr. kritike, da bodo občine oz. župani podlegli kapitalu in s spremembo občinskih prostorskih načrtov omogočili pozidavo slovenskih vodotokov, ne moremo več braniti sami. Gre za precej hude obtožbe, za katere ocenjujemo, da bi jih lahko verodostojno pojasnile zgolj občine, ki se jih te kritike dotičejo in ne zgolj ministrstvo samo.
Po oceni ministrstva je referendum škodljiv za slovenske vode, saj blokira 17 milijonov evrov, ki smo jih z novelo zakona namenili prepotrebnemu vzdrževanju vodotokov in zagotavljanju poplavne varnosti. Pomemben del državljank in državljanov bo tako še naprej poplavno ogrožen, prav tako njihovo premoženje, čeprav bi njihovo izpostavljenost lahko sedaj močno zmanjšali. Poleg tega pa se zaradi referenduma ohranjajo določbe dosedanjega zakona, ki med drugim na
priobalnem pasu omogočajo tudi postavitev industrijskih objektov, na drugi strani pa občinam otežujejo urejanje priobalnih zemljišč in postavitev prepotrebne javne infrastrukture.
Verjamemo, da bi tudi vaš javni angažma pomembno lahko prispeval k temu, da bi širše javnosti razumele vsebino zakona in predvsem doprinos k varnosti, tako poplavni varnosti kot varovanju pitne vode.
Z lepimi pozdravi,
Janja Pavlin
Dokumenti, priloge
Klikni tukaj za prikaz prilog
